\n\t"Zadnji\u010d sem bil na prizoriš\u010du hude prometne nesre\u010de v bli\u017eini Ljubljane. Starejšega mo\u017eaka je za volanom menda zadela kap in je \u010delno tr\u010dil v nasproti voze\u010di avto. V njem je bila študentka, ki se je vra\u010dala s predavanj. Oba sta umrla. Punca je bila stara pribli\u017eno kot moja h\u010derka, bila ji je zelo podobna, še nogavice na prstih je imela prav takšne. Tako me je sesulo, kot še nobena stvar do zdaj. Bila je še študentka, kot moja 'ta mala'. Potem vidiš vse te zapiske, pa prenosni ra\u010dunalnik … Vse je bilo tako podobno in ho\u010deš no\u010deš vse preslikaš na svojega otroka. Sploh si ne predstavljam – in na sre\u010do se še ni zgodio – da bi kdo od nas gasilcev v prometni nesre\u010di naletel na kakšnega svojca. Najhujše so pravzaprav nezgode sodelavcev."<\/em>\n<\/p>\n \n\tTo je le eno izmed pri\u010devanj reševalca, ki razkriva, s kakšnimi travmami se po te\u017ekih intervencijah, še posebej takšnih z mrtvimi udele\u017eenci, morda celo otroci, soo\u010dajo reševalci, gasilci, policisti in drugi. Del javnosti je nedavno sicer razburilo odkrito pri\u010devanje gorskih reševalcev po enem izmed takšnih posredovanj,<\/a><\/strong> a v ozadju so hude stiske ljudi, ki morajo še tedne in mesece premlevati prizore, ki so jih videli, in trpljenje, ki so ga ob\u010dutili.\n<\/p>\n \n\t \n<\/p>\n \n\tOb tem se morajo reševalci soo\u010dati še z nerazumevanjem okolice in celo svojih bli\u017enjih, ki jim ne morejo zaupati svojih ob\u010dutkov ter tako la\u017eje preiti \u010dez najhujšo travmati\u010dno fazo. \n<\/p>\n