\n\tOgljikov oksid<\/b> (ali po starem ogljikov monoksid) s kemijsko formulo CO je plin brez barve, vonja in okusa. Je gorljiv in strupen.\n<\/p>\n
\n\tTo enostavno pomeni, da ga s \u010dloveškimi \u010dutili ne moremo videti, okusiti ali vonjati!<\/strong><\/span>\n<\/p>\n \n\tZakaj je ogljikov oksid nevaren?\n<\/p>\n \n\tOgljikov oksid se v krvi ve\u017ee na hemoglobin veliko bolje kot kisik. To povzro\u010da ogljikohemoglobin, ki zavira transport kisika do tkiv. Ogljikov oksid postaja namre\u010d za odraslega \u010dloveka toksi\u010den pri vrednostih, višjih od 50 ppm (ali 0,005 vol %). Vrednosti, katerim je \u010dlovek izpostavljen nekaj ur in znašajo med 50 in 150 ppm, lahko povzro\u010dajo glavobol. Koncentracije CO, ki presegajo 400 ppm, pa so obi\u010dajno za odraslega \u010dloveka smrtne.\n<\/p>\n \n\tKako nastaja ogljikov oksid?\n<\/p>\n \n\tOgljikov oksid lahko nastaja med zgorevanjem ogljika oz. snovi, kjer se pojavlja ogljik. Tako se lahko v stanovanju pojavlja povsod tam, kjer se uporablja pe\u010di na trdno gorivo, pe\u010di na naftne derivate (pe\u010d na kurilno olje, bencin ali petrolej) in pe\u010di oz. bojlerje na zemeljski plin (metan). Ogljikov oksid nastaja tudi med delovanjem motorjev z notranjim zgorevanjem. Tako lahko pove\u010dane koncentracije CO najdemo v doma\u010dih gara\u017eah in v podzemnih gara\u017enih hišah \u017ee med obi\u010dajnim obratovanjem vozil.<\/p>\n \tMed delovanjem pe\u010di, bojlerjev ali vozil lahko torej vrednosti CO presegajo tiste, dolo\u010dene s standardi o varnosti uporabnikov. Ogljikov oksid tudi gori. Spodnja eksplozijska meja znaša 12,5 vol % ali 125.000 ppm. Ta raven je zelo visoka, izjemoma lahko nastane med po\u017earom, ko je oskrba z zrakom omejena. Pri teh vrednostih se lahko CO vname. Pojav v povezavi s tem, ko CO nastaja med po\u017earom in se hipoma v\u017ege ob vstopu sve\u017eega zraka, imenujemo povratni udar ali backdraft.<\/p>\n \tOgljikov oksid nastaja tako med nepopolnim zgorevanjem s plamenom, kot tudi v procesu tlenja. Dele\u017e nastanka CO med zgorevanjem s plamenom je nekajkrat manjši, kot dele\u017e nastanka CO pri oksidaciji s tlenjem. To pomeni, da v pe\u010di, ki je dobro nalo\u017eena in ima (zaradi po\u010dasnejšega zgorevanja) zaprta vrata za dotok sve\u017eega zraka, nastaja veliko ve\u010d CO, kot \u010de v pe\u010d prihaja ve\u010d zraka.<\/p>\n \tRazlog za to, da je pri gorenju ob ve\u010djih koli\u010dinah kisika manj ogljikovega oksida je predvsem v tem, da ogljikov oksid v plamenu ob zadostni oskrbi z zrakom zgori. Pri tem sicer nastaja ogljikov dioksid CO2, ki pa je za \u010dloveka nekoliko manj nevaren.<\/p>\n \tZgorevanje postane nepopolno tudi, kadar v prostoru zaradi slabega prezra\u010devanja primanjkuje sve\u017eega zraka (zraka, ki ima pribli\u017eno 21 vol. % kisika). Problem pri oskrbi s sve\u017eim zrakom lahko nastane, ko v stanovanju, kjer imamo pe\u010d na trdna goriva zamenjamo stara okna z novimi, ki bolje tesnijo.\n<\/p>\n