Sobota zjutraj pa še 13. povrhu in med Virskimi gasilci zabrenčijo telefoni. Vraževerni bi komentirali, »sobota, zgodaj zjutraj, katastrofa«.

 Vendar ne, tokrat se prebuja dan in sledijo prijetni dogodki. Zberemo se pred gasilskim domom na Viru, kjer nas čaka avtobus. Ja  Virski gasilci se odpravljamo na izlet. Prva postaja počivališče in jutranja kavica za zaspance. Naslednja postaja Javni zavod gasilska brigada Koper. Poklicni gasilci nas pričakajo s kolegi prostovoljci iz okoliških društev, saj vaj in izobraževanja ni nikoli dovolj. Po predstavitvi v učilnici sledi praktičen prikaz povedanega. Ogledamo si vozni park, vse od  izredno lepo ohranjenega gasilskega vozila letnika 1951 naprej, ki je bil najbolj zanimiv za malo mlajše, starejši pa so o njem vedeli kar nekaj  povedati. Seveda mimo vzpona na 26 metrski stolp z čudovitim razgledom na Koper in okolico ni šlo.

Pozdravu in odhodu sledi, kratek postanek in okrepčilo. Sončno dopoldne na obali se kaže v vsej svoji prijetni energiji, mi pa se odpravljamo na naslednjo postajo – Luka Koper. Po opravljeni kontroli nas skozi luko spremlja vodič. Ogled in pogovor z Luškimi gasilci nam  osvetli dogajanje in težko opravljanje gasilske službe na objektih in plovilih velikih razsežnosti. Razdalje, ki so za nas običajne v primerih posredovanja se tu potrojijo ali povečajo še za večkrat. Velikosti opreme in strojev so tu neprimerljive z našimi.

Ker smo bili zadnji v terminskem planu ogledov, smo si lahko privoščili malo daljši ogled, ki pa nas je na nekaterih mestih omejeval zaradi delovišč, vendar  razsežnosti luke so nas presenetile.

Mojstri pustijo najslajše za konec. Pogovor, smeh sproščeno vzdušje..

Odpeljemo se skozi primorski tunel, kjer ne potrebuješ vinjete in se po panoramski cesti naužijemo prijetnih razgledov na severni del Slovenske obale. Pogledi sežejo preko meja vse do Molfanconeja in v Julijske Alpe.

Petje  škržatov ob spremljavi harmonike, vonju po morju in s pogledom na istrske hribe, se je lahko obisk turistične kmetije na Baredih spremenil v prijetno druženje. 

V Baredih nam za začetek postrežejo doma pečen kruh, ki ga tipično za to okolje zabelijo z pravim olivnim oljem. To popoldne so se pohvalili z morda najboljšimi bobiči, poskusili pa smo tudi ostale primorske jedi, ki so bile vse zelo dobre. Za zaključek še sladica in  dobre volje smo se med vinogradi spustili  nazaj proti morju.

Prijeten dan je za nami, veseli smo ga!

 Domov se vračamo z željo, čim prej spet!