Verjetno je bil vsak kdaj priča nezgodi ali drugemu dogodku, ko je bilo treba poškodovancu ali bolniku ponuditi čimprejšnjo pomoč, mogoče ste jo potrebovali tudi sami.
Čeprav dobro vemo, da hitro in ustrezno ukrepanje prepreči poslabšanje ali celo reši življenje, strokovnjaki ugotavljajo, da laiki v glavnem ne storijo prav veliko. V najboljšem primeru pokličejo reševalce in med čakanjem nanje pogosto ne začnejo izvajati niti najnujnejših ukrepov, kot sta umetno dihanje in zaustavitev krvavitve.
Raziskava, ki jo je v okviru akcije Pomagam prvi v sodelovanju z Reševalno postajo UKC Ljubljana opravilo Območno združenje Rdečega križa Ljubljana, je pokazala, da je odstotek ponujene prve pomoči laikov pred prihodom ekip nujne medicinske pomoči izjemno nizek. Mimoidoči se pogosto sploh ne zmenijo za človeka, ki, recimo, leži na pločniku, če pa že, ne vedo, kaj naj storijo. Nekateri niti reševalcev ne obvestijo, ker ne želijo biti vpleteni, je ogorčen Anton Posavec, dipl. zdravstvenik, vodja Izobraževalnega centra Reševalne postaje UKC Ljubljana. »Ko ljudi na terenu vprašamo, zakaj niso pomagali, najpogosteje odgovorijo, da niso vedeli, kako, ali pa, da se bojijo, da bi ponesrečencu ali bolniku naredili dodatno škodo in bi jih ta morda pozneje zaradi tega tožil. Verjemite, takšnega primera ne poznam. Ne bom pozabil intervencije, ko se je tik pred našim prihodom človek utopil v pedenj visoki vodi, ker si ga niso upali premakniti. Ohranitev življenja, npr. med reševanjem ponesrečenca iz gorečega avtomobila, mora vedno biti na prvem mestu.«
vir in več SLOVENSKE NOVICE